V sredo, 9. 9. 2020, so imeli učenci 8. razredov naravoslovni dan KRAJINSKI PARK LAHINJA.
V Pustem Gradcu sta jih sprejela zakonca Ana in Dana Klepec. Razdeljeni v dve skupini so ob panojih spoznali značilnega barvitega obvodnega ptiča vodomca, močvirsko sklednico in značilne rastline v parku tudi tiste, ki so na rdečem seznamu in so zaščitene.
Videli so tudi velik meander reke Lahinje in njeno bogatost z vodnimi rastlinami in različnimi vrstami rib. Ob starem hrastu so se učenci za trenutek umirili in si nabrali energije za pohod.
Cerkvica Vseh svetih nas je očarala s svojo enostavno arhitekturo, značilnim zvonikom na preslico in poslikavo na zunanjosti. Ob pripovedovanju gospe Ane o hudiču, ki je ukradel bronasti zvon, smo se zamislili, kaj če bi bilo vse to res.
Na dvorišču ob več kot sto let stari žagi venecijanki in mlinu na kamne smo si ogledali bogato zbirko izkopanin in zlatnik kralja Matjaža.
Ob razlagi gospoda Daneta smo se za več kot sto let pomaknili v preteklost in si skušali predstavljati, kako so nekoč delovale stare žage.
Najbolj navdušeni smo bili, ko je kamnito mlinsko kolo začelo mleti. Spoznali smo različna žita in bili začudeni nad delovanjem vodnih koles in različnih prenosnikov. Arhitektura vodnih koles je nekaj posebnega, saj so zaščitena z lesenimi duri, ki omogočajo, da lahko delujejo tudi pozimi.
Okrepčani smo se po malici odpravili po pešpoti proti Knežini. Vmes smo spoznali tudi izvir pod lipo pri Mali Lahinji in pečnico za sušenje različnega sadja v vasi Knežina.
Bil je lep sončen dan tako, da smo se po poti morali večkrat osvežiti z vodo.
Še kako smo bili veseli, ko smo prispeli do izvira reke Lahinje, ki izvira izpod vasice Knežina v več izvirih. Pogledali smo si glavni izvir, izmeri temperaturo vode in zraka ter spoznali vodne in obvoden rastline.
Pot smo nadaljevali po bližnjici čez travnike izpod vasice Belčji vrh. Ustavili smo se pri peskih, kjer so vaščani nekoč kopali material za gradnjo hiš.
Čez vas Mala Lahinja nas je pot vodila čez potok Nerajčico naprej v Nerajske luge, kjer smo se sprehodili po novi leseni brvi. Lepo izdelana široka brv nas je popeljala v samo osrčje močvirja in naprej do jase, kjer stoji na novo narejena opazovalnica za opazovanje ptičev in divjadi. Še kako navdušeni smo bili, ko smo opazovali bogatost narave.
Utrujeni od dolge poti bi radi posedeli pri opazovalnici, a smo morali zaradi prevoza zopet nazaj na začetno točko.
Čeprav prijetno utrujeni od pohoda, smo se vrnili v šolo bogatejši za številna spoznanja o pestrosti Krajinskega parka Lahinja.
Alojz Hudelja
