Učenja na domu imamo že vsi dovolj, kajti, vsi, tako otroci, učitelji, še posebej pa vi – starši, morate delati več. Verjamemo, da ste zaskrbljeni in utrujeni, tudi zaradi financ, kreditov, službe, strahu za starše in otroke…
Življenje z omejenem družinskem krogu je zaradi utesnjenosti in zmanjšanju zasebnosti tudi stresno, zato smo vsi v stanju povišane vznemirjenosti, kar ni dobra popotnica za pogovor.
Prvi korak je, da si priznamo, da nas otroci spravljajo ob živce in da je to normalno. Vsakič, ko nas otrok spravi v bes, se moramo nujno ustaviti, predihati, morda šteti do 10. Dati moramo miren odziv in postaviti meje.
Učitelji ugotavljajo, da mnogo otrok premalo sodeluje z učitelji. Lahko, da imate težave s povezavo, lahko naloge opravi, a tega ne sporoči učitelju, morda je sicer »na« računalniku in internetu, a se zabava z zanimivejšimi vsebinami.
Svetujemo, da otrok kontaktira učitelje, naj se ne boji napisati, da nečesa ne razume. S priznanjem sporočimo, da želimo razumeti, tega pa so učitelji vedno veseli. V nižjih razredih naj učiteljem pišejo starši.
Starejši otroci naj si napišejo urnik in naj se ravnajo po njem. Odmore naj porabijo za razgibalne vaje, druženje, klepet, razgovor po telefonu. Prednost učenja na domu je tudi, da so pri učenju bolj sproščeni: lahko »vmes« telovadijo, plešejo, se postavijo na glavo…
Starši: pokažite zanimanje za otrokovo učenje. Prav radovednost je za otroka najboljša motivacija. Omenite zanimivosti in primere iz šolske snovi, predočite otroku pomen in smisel znanja tega predmeta/ znanja. Večji praktiki so očetje, pričakujemo njihov odziv.
Zdaj imate priliko, da ugotovite, katere hobije ima otrok.
Ne pozabite na pohvalo, a ne obljubljajte otroku materialnih nagrad.
Skrbite zase, omogočite si »odklop« – počitek. Iščite pozitivne in navdihujoče zgodbe. Berite preverjene medije in verujte stroki. Vsaj nekaj časa si vsak dan zagotovite odmerek samote. Pomislite, da je kriza prizadela tudi bogate in slavne; vsaj tu smo si vsi enaki.
Starši: vzemite si čas in se spomnite svojih prejšnjih preizkušenj, ki ste jih zmogli premagati. Priznajte si, da ste zmogli več, ko ste takrat pričakovali od sebe.
Ljudje smo odporni in prilagodljivi na stres, sicer kot vrsta ne bi obstali. Upam, da se čimprej vidimo. Bodite zdravi, pozdrav.
Zdravko Kunič, psiholog
