VEDNO NAPREJ
In mi smo šli po gozdni poti,
toplemu soncu naproti,
se med debla dreves poskrili
in se svobodno naprej zapodili.
In smo šli naprej,
z ljubeznijo staršev oviti,
brezskrbni ko ptički vrh vej,
ker za nas ni mej.
V tej naravi živimo
In se z njo veselimo.
Bolezen za nas je svarilo,
ljubezen najboljše zdravilo.
In mi smo šli in bomo šli
vedno naprej,
ker za nas ni ovir
in za nas ni mej.
M.P.
