Delavnice za vedoželjne na srednji šoli Črnomelj

<![CDATA[V soboto, 14. 11. 2015. bodo na SŠ Črnomelj organizirane razne delavnice. Vsaka bo trajala po tri ure, od 9.00 do 12.00.  Vsi udeleženci prejmejo tudi malico. Dodatne informacije in prijave (do  torka, 10. 11.) zbira šolska svetovalna delavka na SŠ Črnomelj, Brigita Grahek Šolar na brigita.solar@gmail.com ali na tel. št. 07 306 1507. V nadaljevanju prispevka si lahko ogledate vsebino delavnic. Vabljeni!

JEZIKI ODPIRAJO VRATA V SVET: Reading and listening, Deutsch im Alltag,  Eviva Espagna

 

 

ENGLISH WORDS: FRIENDS OR FOES ?

Ste ob prebiranju angleških besedil že kdaj vzdihovali, ker je bil tekst predolg in poln neznanih besed ?

Pridružite se nam na angleški delavnici, kjer se boste ob branju  različnih besedil:

• srečali s tehnikami branja neznanega besedila,
• poslušali avtentična besedila in
• spoznali zabavne načine učenje novega besedišča.

Delo bo potekalo  s pomočjo spleta v spletni učilnici Srednje šole Črnomelj

and

WORDS WILL BECOME YOUR ALIES!

DELAVNICE USTVARJALNEGA MIŠLJENJA

Za Edwarda de Bona, uglednega  misleca in tvorca veščin kreativnega razmišljanja, je svet velikanska miselna telovadnica, narejena prav za to, da človek v njej raziskuje, išče nove poti in z drugačnimi pristopi rešuje stara, bolj ali manj usodna vprašanja. Ta se lahko sučejo okrog učinkovitejšega črpanja nafte ali predloga odprave enajstmetrovk na izenačeni nogometni tekmi.

V kreativnem mišljenju se ukvarjamo s tem, kako bi lahko stvari naredili drugače, na način, kot morda sploh še nismo pomislili. Ta lastnost ni le v domeni genialnih umov, inovativnih, drugačnih pristopov se je mogoče naučiti.

V delavnicah ustvarjalnega mišljenja boš spoznal različne veščine  urjenja miselnih spretnosti.

Primer: NAKLJUČNA BESEDA

V zgodovini izumov in idej so znani primeri, ko je dragoceno idejo sprožil slučajen dogodek (kot jabolko, ki je baje padlo na glavo Newtonu in ga navdihnilo, da je oblikoval teorijo težnosti). Kako je možno, da imajo naključni dogodki ustvarjalne učinke?

 

                                       

 

DRUŽBOSLOVNO-SLOVENISTIČNA DELAVNICA

 

Pretekloved, potuj po (starem Črnomlju)!

 

Popotnik, pot pod podplate,

pet podob poglej,

predmetov pet poprimi,

povej pripoved preteklo.

 

 

Kaj se zgodi, ko zvežemo zgodovino, sociologijo, slovenščino in likovno umetnost in jih pošljemo na teren v stari Črnomelj?

Če te zanima, se nam pridruži.

 

 

OSNOVE MIKROSKOPA IN MIKROSKOPIRANJA

 

Namen delavnice je vedoželjne osnovnošolce popeljati do osnovnih skrivnosti mikroskopiranja ter jim prikazati, kako čudovit, zanimiv in nenavaden je svet, neviden za prosto oko.

 

Že Aristotel, ki je živel od leta 384 do 322. leta pred našim štetjem, je v svojih delih omenjal »nevidne žive organizme«. Prav tako je bil rimski filozof Titus Lucretus Carus, ki je živel od leta 98 do 55. leta pred našim štetjem, prepričan, da bolezni povzročajo nevidni dejavniki.

Zaradi prepričanja v nevidne povzročitelje bolezni je človek težil k izumu naprave, s katero bi nevidne elemente prepoznal. Za izumitelja prvega mikroskopa upoštevamo Zachariasa Janssena, nizozemskega izdelovalca očal, ki je mikroskop iznašel leta 1590 s pomočjo svojega očeta Hansa Janssena. Sredi 17. stoletja je Robert Hooke s sestavljenim mikroskopom opazoval tanke prereze plute in jih narisal. Opazil je prostorčke, ki so ga spominjali na celice v zaporu, zato je te prostorčke poimenoval celice. V tem času se je po Evropi močno povečalo zanimanje za mikroskopiranje.

 

VITAMIN C – KRALJ MED VITAMINI

 

 

Vitamin C velja za enega najpomembnejših vitaminov. Sodeluje v številnih življenjskih procesih, krepi obrambne sposobnosti organizma in je nepogrešljiv antioksidant, zato je pomembno, da ga našemu organizmu zagotovimo dovolj veliko količino. Priporočena dnevna količina znaša od 50 do 100 mg. Vendar tolikšne količine vitamina C ni smiselno zaužiti naenkrat, saj gre za vodotopen vitamin, ki ga telo ne more učinkovito skladiščiti, temveč ga izloči skozi urin. Zato je pomembno, da v obroke hrane večkrat na dan vključimo živila,  bogata z vitaminom C, med katere uvrščamo zlasti sadje in zelenjavo.

V raziskovalni delavnici bomo z metodo jodometrične titracije določili vsebnost vitamina C v nekaterih vrstah sadja, zelenjave in sadnih sokov. Preverili bomo, kako se količina vitamina C spreminja pri segrevanju živil. Preučili bomo, kako na količino vitamina C vpliva način shranjevanja živil.

Potrudili se bomo dobiti čim več odgovorov na vprašanja, ki se nam pogosto zastavljajo v zvezi z vitaminom C. Morda bodo izsledki raziskave vplivali na naše prehranjevalne navade in način shranjevanja živil.

Reakcijo, ki bo potekala pri analizi, prikazuje spodnja enačba:

 

 

 

Pri reakciji se reducirana oblika askorbinske kisline ali vitamina C s pomočjo joda oksidira in dobimo oksidirano obliko. Ko vitamin C v reakcijski zmesi v celoti zreagira z jodom, ki ga v obliki raztopine (jodovica) počasi dodajamo v raztopino vzorca, se odvečni jod ob prisotnosti škrobovice obarva temno modro. To pomeni, da je reakcija končana in iz količine jodovice, ki smo jo porabili pri reakciji, izračunamo količino vitamina C, ki ga je vseboval analizirani vzorec.

 

 

 

FIZIKA – Lom, uklon svetlobe

S pomočjo podobnosti je z razmerji v pravokotnem trikotniku izpeljana enačba za lomni zakon. Izpeljana enačba je eksperimentalno potrjena za nekaj različnih vpadnih kotov svetlobe pri lomu na vodni gladini. Predstavljen je totalni odboj svetlobe pri prehodu iz optično gostejše snovi v optično redkejšo snov. Opazovan je tudi totalni odboj pri prehodu laserskega žarka iz vode v zrak. S pridobljenim znanjem je pojasnjen pojav svetlobnega stožca. Ta nastane, ko z laserjem svetimo preko belega papirja v akvarij poln vode. Napovedana je velikost kota v vrhu stožca in tudi eksperimentalno izmerjena.

 

 

Ko svetimo z laserjem preko belega papirja v akvarij poln vode, nastane svetlobni stožec.

 

Predstavljen je uklon valovanja in poiskana enačba za uklonske maksimume. Z dvema zvočnikoma in mikrofonom je eksperimentalno potrjena izpeljana enačba za uklonsko sliko zvočnega valovanja. Opazovana je uklonska slika pri prehodu laserskega žarka skozi uklonsko mrežico za dve valovni dolžini svetlobe (za rdečo in zeleno svetlobo). Opazovana je uklonska slika pri sukanju ene uklonske mrežice glede na drugo uklonsko mrežico. Nastalo uklonsko sliko primerjamo z uklonsko sliko, ki nastane pri prehodu laserskega žarka skozi stekla očal, katera so iz različnih uklonskih mrežic. Posameznik izdela uklonsko mrežico in primerjana je njena uklonska slika z uklonskimi slikami že uporabljenih uklonskih mrežic.

 

Nastala uklonska slika pri prehodu rdečega laserskega žarka skozi steklo očal iz uklonske mrežice.

 ]]>