Moje doživljanje kiparske kolonije v Črnomlju (zapis udeleženke kolonije)

<![CDATA[Na dan odhoda sem zjutraj vstala ob 6.00. Le s težavo sem se dvignila s postelje, a vendarle komaj čakala na posebno dogajanje naslednjih dveh dni.

Z učiteljico sva se najprej peljali do Divače, od tod naprej pa še z učiteljem iz Ankarana ter s Saro in Tonko, s katerima sem se takoj ujela. Ob prihodu na OŠ Loka Črnomelj so me spreleteli čudni občutki, kje bom prespala, ali se bom dobro razumela z novimi ljudmi, ali si bom želela nazaj domov in podobno. Sčasoma pa sem se sprostila in začela uživati v začetkih svoje prve kiparske kolonije.

V delavnici smo bila sama dekleta, na začetku še vse malo zadržane, dokler se nam ni pridružila zabavna, ustvarjalna in nasmejana mentorica Nina. Od takrat naprej je bil naš pouk in medsebojno druženje prava pravljica. Uživali smo v vsakem trenutku ustvarjanja. Pod našimi rokami so začele rasti prečudovite skulpture, nove figure s svojo novo zgodbo, ki jih je vodila želja po lepoti in eleganci. Čeprav moja Plesoča kapljica ni zmagala, sem nanjo ponosna. Ponosna sem nase, na svoje novo ustvarjalno delo, na sodelovanje z ostalimi udeleženci kolonije, na našo mentorico in njeno delo, sodelovanje in novo prijateljstvo.

Kolonija me bo vedno spominjala na prijateljsko druženje in odkrivanje novih mladih umetnikov. Upam, da nas bo čedalje več. Upam si reči, da nikoli ne bom pozabila teh dveh dni, ki sta bila tako posebna. To je bila kolonija, ki je potekala pod odličnim vodstvom mentorjev, z odličnim programom, s super idejami. Za vedno se mi bo vtisnila v spomin. Želela bi si še kdaj priti na tako dobro kolonijo, a žal zaključujem osnovno šolo.

Rada bi se zahvalila družini, ki me je sprejela v svoj dom, mi odstopila posteljo, me nasmejala do solz, mi nudila vse, kar bi nudila svojim otrokom. Vse to so naredili za otroka, ki ga ne poznajo, za katerega ne vedo, ali bo ves ta trud spoštoval. Svojim novim prijateljem, ki so mi ponudili del svojega doma in košček sebe, se iskreno zahvaljujem in upam, da se bomo kmalu spet srečali.

Vse, kar je ostalo od prečudovitih dveh kiparskih dni, so le še izdelki, slike in predvsem čudoviti spomini, ki so nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi v osnovni šoli. Še bom prišla, če bo le priložnost.

Lepa hvala OŠ Loka Črnomelj in vsem ostalim organizatorjem kolonije.

Naja Stipanič 9. r., OŠ Dutovlje

Neja med ustvarjanjem svojega izdelka z naslovom Plešoča kaplja (foto: Uroš Strugar)