V šolskem letu 2020/2021 nam je korona virus malce »ponagajal«, da smo se prepustili »toku brezbrižnosti« do marsičesa, žal tudi do knjig.
»Knjiga mene briga!« ali »Knjiga me ne briga!« – to sta dve trditvi, ki ju lahko razumemo na dva načina.
Knjižničarji bi radi poudarili predvsem pomen prve trditve, ki se nanaša na odnos do branja knjig v tistem pravem pomenu besede. Vsekakor je v ta odnos »zarezal« neugoden čas, v katerem živimo sedaj, a si upamo trditi, da je to lahko le izgovor za že zastarelo obliko: »Pa kaj bomo brali knjige, saj nimamo časa?!«
Čas se vedno najde in dobra knjiga nam je lahko hitro »pri roki«, pa naj si bo preko digitalne ali klasične oblike.
V sobotni prilogi Dela z dne 30. 1. 2021 so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tematiko branja med korona časom, odkrili, da je treba vzroke za slabe bralne navade iskati pri družinski socializaciji, verjetno pa tudi v izobraževalnem sistemu.
Mnogi starši poročajo pa ravno nasprotno, češ da so njihovi otroci v teh razmerah pogosteje posegli po knjigah in celo postali navdušeni bralci.
Veliko otrok in staršev se je posluževalo knjig iz svojih »domačih knjižnic«, kar je vsekakor pohvalno.
V začetku drugega vala epidemije smo po nekaterih šolskih knjižnicah tudi uvedli t. i. »brezstično izposojo gradiva«, kar je pomenilo, da so se lahko učenci ali njihovi starši predhodno naročili na prevzem knjig ali oddajo že izposojenega gradiva. To »gesto« so uporabniki knjig izredno pohvalili.
Nekateri otroci in starši so se lahko poslužili tudi branja e-knjig v sistemu Biblos, vendar je bila tu prepreka v tem, da so morali biti včlanjeni v splošno knjižnico v Črnomlju ali Semiču. V tem primeru bi ta način lahko »reševalo« branje knjig za domače branje, ki pa je v tem valu nekako »zastalo«.
V svoji knjigi, Berem, da se poberem, je profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, prof. Miha Kovač izjavil, da slabe bralne navade in razumevanje prebranega besedila povzročajo ravno »zaslonske tehnologije«. Pravi tudi, da si ljudje lažje zapomnimo besedilo, ki ga beremo iz knjig kot pa z ekranov računalnika.
Ali ima branje knjig potem sploh še smisel?
O, ja, seveda! Če znamo dobro brati, vidimo in slišimo več; razmišljamo o več rečeh; smo bolj sočutni drug do drugega; smo uspešnejši; bolj zadovoljni z življenjem; branje v tujem jeziku je »okno v svet«; z branjem se naučimo misliti z lastno glavo …
Razlogov za branje je veliko, zato bodimo vztrajni pri tej odločitvi.
Otroci, berite sami, berite s starši, berimo vsi skupaj in ne imejmo tega početja za nekaj »nasilnega«, pač pa za sprostitev, potrebo, užitek.
Naj končamo s spodbudnim verzom iz pesmi Branje pesnika Toneta Pavčka: »Branje pomeni početi podvige!«
Knjižničarji OŠ Loka Črnomelj
Viri:
Kovač, M. (2021). Berem, da se poberem. Ljubljana: Mladinska knjiga
Kuralt, Š. (2021). Digitalni svet v šolskih knjižnicah le na papirju. Delo, št. 24
