VEDNO NAPREJ

In mi smo šli po gozdni poti,

toplemu soncu naproti,

se med debla dreves poskrili

in se svobodno naprej zapodili.

 

In smo šli naprej,

z ljubeznijo staršev oviti,

brezskrbni ko ptički vrh vej,

ker za nas ni mej.

 

V tej naravi živimo

In se z njo veselimo.

Bolezen za nas je svarilo,

ljubezen najboljše zdravilo.

 

In mi smo šli in  bomo šli

vedno naprej,

ker za nas ni ovir

in za nas ni mej.

M.P.