Za učence nižjih razredov v času samoizolacije, za popestritev in preganjanje dolgočasja še nekaj napotkov:

OPAZOVANJE OKOLICE: podrobno raziskujte okolje, iščite malenkosti, podobnosti in razlike, spomnite otroka nanje. Pogovarjajte se o zanimivostih. Komentirajte, raziskujte.

ŠTETJE:

-doma preštejemo: vrata, okna, luči, stole, stikala, vtičnice, omare, pante, ključavnice…

-v avtu: hiše, prometne znake, avtomobile, električne drogove, kilometre na števcu…

-v naravi: pedometer za štetje korakov, števec na kolesu, smerokazi z navedbo

razdalj ali časa hoje. (in merjenje le tega)

DENAR: dobro konkretizira abstraktnost števil. Otrok naj se »igra trgovino«, vodi evidenco prihodkov in odhodkov v svoji blagajni. Spremlja naj različne cene istih ali podobnih izdelkov.

MERJENJE DOLŽIN:

  • najprej groba ocena dolžin (ob sprehodu, vožnji: višina stavb, drogov…,dolžina avtov, prostorov…v metrih, (v začetku le naša približna ocena, nato merjenje z metrsko palico, kasneje bolj fino – še dm – na palici označimo še decimetre),
  • ko je »meter utrjen«, začnemo »grobo« ocenjevati razdalje (višina mize, stola, telesa, format zvezka…v decimetrih. Daljše razdalje (omara, postelja, soba… pa v m in dm.
  • ko utrdimo, začnemo s približno oceno razdalj v centimetrih (svinčniki, prsti, knjige, manjši predmeti… Naj ima lastni meter. (tračni ali krojaški – iz platna ali papirja) Zapisuje in spremlja naj meritve sebe: višino, obseg pasu, glave, dolžino stopala…
  • V stanovanju naj meri razdalje in dolžine: okna, vrata, prostori, višina do stropa, bele tehnike, elektronskih naprav (diagonala ekrana), kolesa, avtomobila,
  • milimetre naj meri z ravnili (in kljunastim merilom)
  • Kilometer: naj prehodi približno kilometer, v avtomobilu naj spremlja števec razdalj (ponavadi je natančen na 100m, kolesarski pa na 10m) Ko greste z avtom na pot, doma izničite števec, med vožnjo pa ga spremljajte.
  • Ob polnjenju rezervoarja resetirajte števec in spremljajte koliko km prevozite z enim polnjenjem. (težje: približno izračunajte porabo v litrih na 100km)
  • Na zemljevidu naj na grobo ocenjuje razdaljo med kraji, rezultate naj preveri na kažipotih, turističnih vodnikih.

MERJENJE  TEŽE

Osebna tehtnica: približno ocenjevanje, nato pa merjenje lastne teže, teže domačih v kg. Kasneje: kuhinjska tehtnica, merjenje v dekagramih, kasneje v gramih. Praktična raba pri kuhanju in peki.

MERJENJE  ČASA: najprej ure, minute, nato uporaba štoparice za sekunde:

Napoved, koliko časa kaj traja (spanje, učenje, delo, kosilo, film, vožnja do…) in merjenje (preverjanje točnosti) Uporaba pojmov: pol, četrt (tretjina) in predstava delov kroga.

MERJENJE  TEMPERATURE: spremljanje notranjih in zunanjih temperatur.

Namestite termometer na zunanji strani okna, uporabite toplomer.

MERJENJE  PROSTORNINE: igra z vodo, peskom, mivko, zemljo, premetavanje iz ene posode v drugo, gradnja »gradov«. (Nujne igre za razvoj količinskih pojmov.)

Koliko meri kozarec, koliko kozarcev rabimo za liter? Koliko meri zajemalka, kozarci za kompot, različno velike plastenke, posoda… Koliko bencina gre v rezervoar in približno koliko km bomo z njim prevozili?

MERJENJE je namenjeno, da izkustveno pride do spoznanj številčnih relacij in pojmov. Ne zasipajmo otroka z razlagami, naj sami najdejo rešitve in pri užitke odkrivanja ob tem.

Štetje navzgor po 2, 3…, navzdol po 2, 3. (sprva s ponazorili – meter, nato brez).

Zdravko Kunič, psiholog